Izvajanje gradbenih del pri nizkih temperaturah

Za razliko od izjemno vročih vremenskih razmer je pri izvajanju del v poznojesenskem in zimskem času pri nižjih dnevnih temperaturah ter daljših in mrzlih nočeh potrebna še večja pozornost. Nižje temperature in povišana zračna vlaga močno vplivajo na hitrost kemijskih reakcij v vseh gradbenih izdelkih in se lahko pri izjemno nizkih temperaturah in/ali previsoki vlagi celo zaustavijo, kar posledično pomeni upočasnjen ali prekinjen razvoj mehanskih lastnosti, predvsem trdnosti in posredno tudi njihovih drugih koristnih lastnosti. V nadaljevanju opozarjamo na nekaj najpogostejših nevarnosti.

Za izvajanje gradbenih del z izdelki na osnovi hidravličnih veziv (npr. cementa) se za nizke temperature štejejo vremenske razmere, če obstaja možnost, da bo v 24-ih urah po izvedbi del temperatura zraka in podlage padla pod 5 °C. Za izdelke na osnovi reakcijskih smol (npr. epoksi in poliuretan) pa je temperaturna meja postavljena še višje in mora biti vsaj 8 – 10 °C. Pri teh je izredno pomembna tudi vsebnost vlage v zraku, ki ne sme preseči 70 %.

V prednosti so izvajalci energetskih obnov fasad, ko v objektu (npr. stanovanjski blok ali šola) že bivajo in je temperatura v njegovi notranjosti vsaj 20 °C. Z zastiranjem delovnih odrov zaradi varovanja okolice kot tudi in predvsem zaradi preprečevanja vpliva vetra in nižjih zunanjih temperatur lahko dela izvajajo tudi pri temperaturah okolice, nižjih od 5 °C, ker je površinska temperatura podlage zagotovo višja od 5 °C.

Zahteve glede specifikacij, lastnosti, proizvodnje, vgradnje in skladnosti betona so zelo natančno predpisane v standar-dih SIST EN 206-1 in SIST EN 1026, zato bomo v nadaljevanju opozorili le na najpomembnejše, ki se dotikajo proizvodnje in izvedbe del pri nizkih temperaturah. V standardih je tako navedena najnižja dovoljena temperatura svežega betona 5 °C pri temperaturah vgradnje nad – 3 °C oz. vsaj 10 °C pri temperaturah pod – 3 °C. Kakorkoli, temperatura svežega betona za vgradnjo ne sme presegati 30 °C. Zaradi tega lahko zelo enostavno zaključimo, da morajo biti vse sestavine za beton v osnovi ustrezno zaščitene pred mrazom. Pri proizvodnji betona uporabljajo za doseganje predpisanih najnižjih temperaturnih zahtev dodatne ukrepe, med katerimi sta najbolj pogosta ogrevanje agregata in dodajanje tople zmesne vode.

V jesenskih in zimskih dneh se ne moremo zanašati samo na vremenske napovedi, ampak je treba dejansko preveriti vremenske razmere na gradbišču. Odstopanja zaradi lokacije so lahko zelo velika.

Pri vgradnji in negi v prvih 24 urah je sreča na naši strani, saj se pri kemijski reakciji cementa (hidrataciji) sprošča toplota, ki »ogreva« sveže vgrajeni beton in zagotavlja primerne temperaturne pogoje za nemoten potek njegovega strjevanja, kar velja predvsem za vgrajene betone v debelejših/masivnejših presekih konstrukcij. Pri tanjših konstrukcijskih presekih je treba po vgradnji še dodatno zaščitno ukrepati z dodajanjem toplotne izolacije ali vsaj ovijanjem s PE folijo. Vsekakor pa je dobrodošlo, da ostane konstrukcija zaopažena čim dlje, ker opaž sam po sebi zagotavlja dodatno toplotno in vetrno zaščito, še posebej, če je lesen. Svoj del pri betoniranju pri nizkih temperaturah pa lahko odigra tudi ustrezen izbor cementa in namenskih kemijskih dodatkov. V ta namen se uporabijo čisti portlandski cementi (oznaka CEM I) visokih zgodnjih trdnosti (oznaka R), ki imajo krajši čas vezave in dosegajo visoke začetne in končne trdnosti.

Namenski kemijski dodatki za zimsko betoniranje (pospešila strjevanja), ki jih v gradbenem žargonu mnogi poimenujejo kar antifrizi, so namenjeni predvsem betoniranjem pri izjemno nizkih temperaturah, tj. nad – 10 °C.

Mapei ima v svojem programu za tovrstno delo dve brezkloridni pospešili strjevanja v tekočini. To sta DYNAMON HAA (doziranje 1,0–3,0 %) za prefabricirane in projektne betone in MAPEFAST CF/L (doziranje 0,75–1,50 %) za transportne in projektne betone. V prahu pa je za isto namembnost na voljo MAPEFAST CF/P (doziranje 1–2 %).

Priprava betonskih mešanic v manjših količinah na gradbišču in njihova vgradnja pri temperaturah, nižjih od 10 °C, je možna z uporabo kemijskega dodatka (pospešila vezanja) MAPEFAST C (doziranje 1–2 %). Naj še posebej opozorimo na to, da gre za pospešilo, ki vsebuje kloride, zato se na gradbišču pripravljene betonske mešanice lahko uporabljajo izključno za nearmirane konstrukcije!

Področja uporabe, termini, materiali in zahteve so predpisani v standardih SIST EN 998-1 in SIST EN 1505-1,2,3. Minimalne zahteve glede njihove priprave in vgradnje (temperatura za delo) so praviloma definirane v tehničnih listih. Za izdelke na osnovi hidravličnih veziv (cementa) je praviloma najnižja možna temperatura ozračja in podlage 5 °C, za izdelke na osnovi reakcijskih smol (epoksi, poliuretan) pa 8 – 10 °C.

V zimskem času je zato izvedba preplastitvenih ometov v določeni meri omejena, za nujne posege pa lahko uporabimo namenske malte s hitrim vezanjem in strjevanjem, ki omogočajo izvedbe v izredno kratkih časih, kar pomeni, da dela lahko izvedemo prek dneva, ko so temperature v okviru tehnološko predpisanih zahtev.

Mapei ima v svojem programu za tovrstno namembnost na razpolago zelo obsežen izbor cementnih grobih, kombiniranih in finih malt različnih konsistenc, kot so MAPEGROUT SV, MAPEGROUT SV FIBER in MAPEGROUT SV T, MAPEGROUT RAPIDO, PLANITOP RASA & RIPARA R4 ZERO, PLANITOP RASA & RIPARA ZERO, PLANITOP FAST 330 ZERO in PLANITOP 100.

Za posege pri izjemno nizkih temperaturah do – 5 °C je na voljo tudi namenska mikroarmirana malta MAPEGROUT SV FIBER, ki je v primeru intervencijskih krpanj in popravil na vodoravnih površinah povozna po 18 urah.

Poleg navedenih malt na osnovi hidravličnih veziv (cementa) so sicer na razpolago tudi malte na osnovi reakcijskih smol, ki pa za sprožitev in razvoj kemijske reakcije potrebujejo še višjo temperaturo okolja in podlage. Edina uporabna alternativa v primerih povišanih zahtev predvsem glede kemijske odpornosti je uporaba kombiniranih izdelkov z vsebovanim deležem cementa, kot je TRIBLOCK FINISH.

Področja uporabe, termini, materiali in zahteve so predpisani v standardu SIST EN 12004, v katerem je jasno zapisano, da je lepljenje z izdelki na cementni osnovi dovoljeno pri temperaturah zraka, vgradnega materiala in površin podlag, ki se oblagajo, le pri temperaturah, ki so višje od 5 °C. Pri izvajanju del pri temperaturah od 5 °C do 10 °C je pri oblaganju z običajnimi ploščicami formatov do 30 x 30 cm priporočljiva uporaba lepila razreda C2F (izboljšano hitro vezoče cementno lepilo), pri oblaganju s ploščicami vrste B1a pa uporaba lepila razreda C2F S2 (izboljšano hitro vezoče cementno lepilo z visoko deformabilnostjo).

Mapei ima v svojem programu lepil za polaganje keramičnih ploščic in oblog iz kamna na voljo zelo obsežen izbor cementnih lepil, ki ustrezajo navedenim zahtevam.

Zahteve razreda C2F izpolnjujeta lepili ADESILEX P9 EXPRESS in KERAFLEX QUICK. V razred C2F S1 sta uvrščeni lepili KERAQUICK MAXI S1 in GRANIRAPID, v razred C2F S2 pa ELASTORAPID.

Lepljenje z lepili na osnovi reakcijskih smol, kot so ULTRABOND ECO PU 2K, ULTRABOND EP 2K in KERAPOXY ADHESIVE, je možno le pri temperaturah nad 10 °C.

Območja uporabe, termini, materiali in zahteve so predpisani v standardu SIST EN 13008, v katerem je jasno zapisano, da je fugiranje oblog iz keramičnih ploščic in kamna dovoljeno pri temperaturah zraka, vgradnega materiala in povr-šin podlag, ki so višje od 5 °C. Mapeiev ULTRACOLOR PLUS, ki je poleti za marsikoga »prehiter«, bo tako v hladnejšem vremenu prava izbira. Fugiranje z masami na osnovi reakcijskih smol, kot so KERAPOXY, KERAPOXY CQ in KERAPOXY EASY DESIGN, je možno le pri temperaturah nad 10 °C.

Ker so praktično vse tesnilne mase za trajno elastično zapolnjevanje gradbeni reg/fug narejene na osnovi reakcijskih smol, veljajo glede njihove izvedbe ob uporabi ustreznega temeljno sprijemnega premaza enaki fizikalni pogoji za delo z njimi, kar pomeni temperaturo vsaj 10 °C. V ta namen ima Mapei izredno širok izbor izdelkov iz linije Mapeflex.

Dobro poznati priporočila stroke še ni zadosti. Predvsem v zadnjem času so vplivi vremena vedno bolj nepredvidljivi. Zato je treba projektne rešitve in izvedbe vedno pogosteje prilagajati konkretnim razmeram in včasih (tudi interventno) izvesti praktično nemogoče.

V osnovi pa je treba, še posebej pri izvedbah pod izjemnimi fizikalnimi pogoji, spoštovati pravila stroke, ki ob praktičnih izkušnjah vedno veljajo kot izhodiščna. Glavni poudarki so:

• spoštovanje s standardi in/ali tehnično dokumentacijo določenih mejnih vremenskih pogojev za delo (temperatura okolja, izdelka in podlage, relativna zračna vlaga)
• spoštovanje s standardi in/ali tehnično dokumentacijo določenih mejnih vremenskih pogojev za nego (temperatura okolja, veter, relativna zračna vlaga)
• izvajanje ustreznih ukrepov v smislu zaščite pred ohladitvijo in padavinami
• upoštevanje podaljšanih časov uporabe in vgradnje izdelkov (temperatura, relativna zračna vlaga)
• upoštevanje podaljšanih časov strjevanja in vsebnosti preostale vlage (temperatura, relativna zračna vlaga)
• upoštevanje podaljšanih časov možne nadgradnje (temperatura, relativna zračna vlaga).