Zgodovinski arhiv Ljubljana, ki domuje na Mestnem trgu v Ljubljani, je dolga leta deloval v stavbi, znani kot Čavljeva hiša. Ta pomembna meščanska stavba ima bogato zgodovino, saj izvira iz sredine 16. stoletja. Leta 1649 jo je odkupila mestna uprava, pozneje pa je bila deležna več arhitekturnih preurejanj, kar se odraža v razgibanem baročnem in klasicističnem značaju njenega fasadnega ovoja. V tej stavbi je bil dolgo sedež Zgodovinskega arhiva Ljubljana (ZAL), ki je hranil bogato zbirko dokumentarnega gradiva z velikim pomenom za zgodovino Slovenije. Zaradi vse večjih prostorskih in tehničnih zahtev za hrambo tovrstnega gradiva je bil arhiv pozneje preseljen v sodobnejše prostore, Čavljeva hiša pa je bila obnovljena in namenjena mestni občini.
Sanacija z inovativnimi sistemi
V okviru zadnje celostne obnove, ki je potekala pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, je bil velik poudarek namenjen statični in protipotresni varnosti. Uporabljeni so bili napredni materiali Mapei, s čimer je bilo mogoče objekt sanirati v skladu s sodobnimi standardi, ne da bi pri tem okrnili zgodovinsko integriteto stavbe.
Za dodatno stabilizacijo zidov, predvsem na območjih z razpokami in prazninami, je bilo izvedeno injektiranje z uporabo izdelka
MAPE-ANTIQUE I-15. To je specialna injekcijska masa brez vsebnosti cementa, posebej zasnovana za učvrstitev
opečnih, kamnitih ali mešanih zidov. Zaradi svoje fine granulacije in optimalne reološke sestave prodre globoko
v zid, zapolni praznine in poveča kohezijo materiala, ne da bi pri tem spremenila paroprepustnost ali izvorno sestavo zidu. Sistem omogoča dolgoročno mehansko stabilnost in je popolnoma skladen z zahtevami konservatorske stroke.
S sistemom FRCM do mehanske odpornosti
Ena izmed ključnih tehnologij, uporabljenih pri sanaciji, je bil sistem FRCM (Fabric-Reinforced Cementitious
Matrix). Gre za sistem ojačitve, ki združuje kompozitne mreže iz visoko odpornih steklenih vlaken v kombinaciji
z namenskimi mineralnimi maltami. Sistem je bil uporabljen za ojačitev opečnih obokov ter opečnih in mešanih zidov. Zaradi svojih lastnosti je FRCM zelo primeren za uporabo na objektih kulturne dediščine, saj ne
posega agresivno v konstrukcijo in arhitekturo objekta. Ne povečuje njene lastne teže, hkrati pa zaradi svoje
minimalne debeline ne spreminja dimenzij posameznih prostorov, kljub temu pa zagotavlja visoko mehansko
odpornost objekta.
Najprej so izvajalci del z zidov odstranili stare omete, jih temeljito očistili in navlažili z vodo. Sledila je izvedba ojačitvenega ometa po ročnem postopku, z ometavanjem v dveh nanosih. V prvi še svež nanos so vgradili namensko armirno mrežo iz steklenih vlaken MAPEGRID G 220. Z namenom zagotavljanja še boljše povezave med zidovi in ojačitvenim ometom so bila vgrajena namenska sidra iz steklenih vrvic MAPEWRAP G FIOCCO. Sidra so bila s pomočjo izdelka MAPEFIX VE SF pričvrščena v zidove in z epoksidnim lepilom MAPEWRAP 31 T spojena s prvim slojem ometa. Po osušitvi sider sta sledila še nanos drugega sloja ojačitvenega ometa in končna obdelava.
S PLANITOP HPC FLOOR izboljšana nosilnosti stropov
Pri obnovi in povečanju nosilnosti lesenih stropov je bil uporabljen sistem
PLANITOP HPC FLOOR, to je zmogljiva
malta za ojačitev horizontalnih površin. Gre za hitro vezočo mikroarmirano, visoko zmogljivo cementno malto, ki
je posebej zasnovana za sanacije horizontalnih površin, kjer so potrebne visoka trdnost in trajnost in odpornost.
Vgrajeni sistem s povprečno debelino 4 centimetre je nadomestil izvedbo klasične armiranobetonske plošče v debelini 10–12 centimetrov, kar je prav tako pripomoglo k zmanjšanju lastne teže in preprečilo zaplete zaradi prevelikih višin tlakov.
Koraki izvedbe in zaključek
Na leseno konstrukcijo je bil najprej položen slepi opaž iz OSB-plošč. V lesna debla in nosilne zidove so bila vgrajena jeklena sidra. Nato so bile vse površine zapolnjene z namensko mikroarmirano cementno malto
PLANITOP HPC FLOOR v povprečni debelini 4 centimetre. Po izvedbi vseh ojačitev so se nadaljevala inštalacijska in ostala zaključna dela.
Obnova
Zgodovinskega arhiva Ljubljana predstavlja primer uspešne integracije sodobnih gradbenih tehnologij v zgodovinski kontekst. S pomočjo sistemov Mapei, kot sta FRCM in
PLANITOP HPC FLOOR, je zagotovljena statična ter protipotresna varnost in trajnost objekta. Ta projekt dokazuje, da s sodobnimi tehnologijami v gradbeništvu, ob spoštovanju zgodovinske dediščine, lažje ohranjamo pomembno zapuščino prihodnjim generacijam.
Podatkovni list projekta
Povečaj
Zapri
Podrobnosti
konstrukcijska ojačitev
Opis opravljenih del
Obnova zgodovinskega arhiva v Ljubljani
Datum začetka in konca
2023/2024
Lastnik
Mestna občina Ljubljana
Glavni izvajalec
Makro 5 Gradnje, d. o. o.
Projektant/ Arhitekt
API Arhitekti, d.o.o.
Vodja projekta
Konstat Biro, d. o. o.
Nadzor
Lean ING, d. o. o.
Koordinacija MAPEI
Gregor Knez, i. g.
.tmb-.jpg?Culture=sl&sfvrsn=775738a_1)
