Obnova objektov zgodovinskega pomena
.tmb-.jpg?Culture=sl&sfvrsn=775738a_1)
Zaradi nestrokovnih posegov in neustreznih materialov objekti, ki predstavljajo pomemben del naše dediščine, pogosto propadajo. V tem prispevku navajamo ključne korake, izzive in metode obnov, ki omogočajo ohranitev njihove avtentičnosti, konstrukcijske stabilnosti in trajnosti.
Kateri so glavni vzroki za propadanje zidanih zgodovinskih objektov?
Zgodovinskim objektom je skupno to, da so zgrajeni iz naravnih materialov, kot sta kamen in opeka. Pred cementom, ki se uporablja šele zadnji dve stoletji, so se kot vezivo uporabljali predvsem apno in aktivni pucolani. Ti imajo omejeno sposobnost vezanja in slabšo odpornost na vplive okolja, zato kljub masivnim stenam predstavljajo najšibkejši člen. Eden od najpogostejših vzrokov je nedvomno škodljivo delovanje vode zaradi okoljskih vplivov, kapilarnega dviga vlage ali neustrezne hidroizolacije podzemnih delov objektov.
Voda je najpogostejši vzrok za propadanje, saj povzroča biološko, fizikalno in kemično propadanje zidov. Poleg tega, da pri nizkih temperaturah zmrzuje in s tem ustvarja pritisk znotraj zidov, spodbuja tudi rast alg in lišajev. Neposredno sodeluje v kemijskih reakcijah ali kot prenašalec snovi, ki v njih sodelujejo, postopoma prodira skozi zidove s kapilarnim dvigom vlage, izhlapevanjem ali močenjem dežja. Vlaga, skupaj z nabiranjem kristalov v zidu in ometu, ustvarja napetosti, ki vodijo do odvajanja ometa, pojava izcvetanja in kemičnih reakcij s škodljivimi posledicami.
V splošnem lahko vzroke poškodb razdelimo na kemične, npr. vpliv alkalno-reaktivnih agregatov in sulfatov, fizikalne – krčenje zaradi temperaturnih razlik ali ponavljajočih se ciklov zmrzovanja in taljenja, biološke – pojav alg in lišajev, ki zadržujejo vlago na površini zidov, kar lahko poslabša stanje zidov in potencialno povzroči nastanek razpok, ter mehanske, kot so premikanje tal zaradi posedanja ali drsenja, prevelike konstrukcijske obremenitve, mehanske poškodbe ali poškodbe zaradi naravnih nesreč, kot so potresi, nevihte, vetrovi itd.
Kateri so prvi koraki pri obnovi zidanih zgodovinskih objektov?
Za celovit in strokoven pristop k reševanju problematike dotrajanosti zidanih objektov je pomembna ugotovitev prvotne namembnosti in načina gradnje iz obdobja, v katerem je bil objekt nastal. Treba je temeljito pregledati obstoječe stanje objekta in po potrebi odvzeti vzorce materialov in veziva za laboratorijsko analizo. Poleg tega je treba upoštevati mikro podnebne razmere in značilnosti lokacije, kjer je objekt. Na podlagi vseh zbranih podatkov podamo smernice za projekt obnove, ki mora vsebovati tudi statičen izračun v skladu s protipotresnimi normativi s predpisanimi koeficienti varnosti in po možnosti zahteve za vzdrževanje objekta po prenovi.
Katere so ključne lastnosti materialov za obnovo?
Z vidika mehanskih lastnosti, kot so tlačna in upogibna trdnost ali modul elastičnosti, morajo biti materiali v prvi vrsti podobni in združljivi z originalnimi materiali v obravnavanem objektu. Ne glede na vzroke poškodb morajo imeti visoko poroznost, ki omogoča odlaganje soli in izhlapevanje vlage iz zidov v suhem vremenu. Ne smejo biti občutljivi na vplive okolja, kot so dež, zmrzal, onesnaženje ali na sulfatno reakcijo.
Kakšne so možne posledice uporabe cementnih veziv?
Znano je, da cementna veziva niso primerna za obnovo zgodovinskih objektov, kjer med gradnjo ni bil uporabljen cement. V stiku s prvotno uporabljenimi vezivi namreč povzročajo kemično agresijo, zaradi nizke paroprepustnosti pa omejujejo prehod in izhlapevanje vode oziroma vlage. Prav tako niso združljiva glede mehanskih lastnosti zaradi visokega modula elastičnosti in visoke mehanske trdnosti. Klasična veziva na osnovi pucolana, apna ali gašenega apna se pogosto uporabljajo za obnovo zidanih konstrukcij, saj po navadi izpolnjujejo posebne zahteve. Pomembno pa je poudariti, da ta veziva niso popolnoma odporna na vse vrste agresivnih vplivov, vključno s sulfati, saj obstaja možnost tvorbe silikata in hidratacije aluminatov, kar lahko povzroči nastanek koloidov etringita in taumazita.
Kako lahko izdelki iz linije Mape-Antique pomagajo pri uspešni obnovi zgodovinskih zidanih objektov?
Uspešnost obnove je tesno povezana s pravilno izbiro materialov. Mapei se je odzval na ta tehnološki izziv in razvil edinstveno linijo izdelkov za obnovo zgodovinskih objektov Mape-Antique. Izdelke iz te linije sestavljajo skrbno izbrane sestavine, kot so apno, gašeno apno ali pucolani, ki so kljub svoji poroznosti popolnoma odporni na kemično agresivne vplive. Te lastnosti so pomembne za učinkovito odstranjevanje soli in izhlapevanje vode oziroma vlage iz sten z razmeroma nizkimi mehanskimi lastnostmi, ki so skladne z izvornim vezivom. Nanašanje teh ometov je preprosto, rezultat pa je odličen končni videz. Malte iz linije Mape-Antique imajo makro prepustne lastnosti, ki omogočajosušenje brez površinskega izločanja soli, tako imenovane eflorescence. Ne glede na to, ali je vlaga posledica kapilarnega dviga ali padavin, ti ometi v suhem vremenu omogočajo hitro izhlapevanje.
Posebna linija izdelkov Mape-Antique je zasnovana na osnovi naravnih veziv iz apna in eko poculanov brez vsebnosti cementa. Ti izdelki so namenjeni utrjevanju in obnovi zidov iz opeke, kamna, tufa in mešanih materialov, vključno z objekti kulturnega in zgodovinskega pomena.
Izdelki imajo naslednje pomembne lastnosti:
- kemijsko-fizikalna in mehanska združljivost z materiali, prvotno uporabljenimi v zgodovinskih objektih
- visoka odpornost na topne soli
- zelo nizka emisija hlapnih organskih spojin (VOC) – izdelki razreda EC1 Plus
- visoka paroprepustnost in poroznost s sposobnostjo preprečevanja kondenzacije na površini, kar ima za posledico bolj zdravo in udobno bivalno okolje
- zagotavljajo dolgotrajnost obnove, zahvaljujoč podobnim lastnostim, kot jo imajo tradicionalni sistemi na osnovi gašenega in hidravličnega apna
- izdelani so v barvah naravnih materialov, lahko pa jih niansiramo na gradbišču s praškastimi ali oksidnimi barvili
ne povzročajo alkalne reakcije.
Kako se po navadi začne postopek obnove?
Ko je potrebna konstrukcijska ojačitev, kakšne rešitve predlagate?
Pri votlih, razpokanih ali poroznih zidovih je potrebna njihova utrditev z injektiranjem. Za objekte, kjer kot vezivo ni bil uporabljen cement, priporočamo izdelek MAPE-ANTIQUE I, brezcementno hidravlično vezivo z dodatnimi finimi polnili. Za površine s freskami se uporablja injekcijska mešanica MAPE-ANTIQUE F21, ki se v zidove vbrizga pod nizkim pritiskom. MAPEWALL INJECT & CONSOLIDANTE spada v višji razred mešanic za injektiranje zidanih konstrukcij M15 po standardu EN 998-2 in povrne zidove v prvotno stanje statične stabilnosti. Obstaja edinstvena rešitev za sanacijo zidov z armirnimi ometi – MAPE-ANTIQUE STRUTTURALE. Ta izdelek spada v razred M15 po EN 998-2 in ima visoko tlačno trdnost (več kot 16 N/mm²), narejen je na osnovi naravnega apna in eko pucolanov, brez vsebnosti cementa. Združljiv je s celotno paleto izdelkov iz linije Mape-Antique kot tudi z ometom MAPEWALL RENDER & STRENGTHEN. Za armiranje teh malt priporočamo uporabo mrež iz predhodno impregniranih alkalno odpornih steklenih vlaken MAPENET EM30, MAPENET EM40 ali MAPENET EMR33/66/99. Malta skupaj z omenjenimi mrežami tvori t. i. armirni sistem CRM, ki je eden izmed možnih načinov utrjevanja zidanih konstrukcij. Z vidika ojačitev zidanih konstrukcij s povečanjem duktilnosti nosilnih zidov pa je najboljša praksa uporaba drugih sistemov ojačitve, kot sta sistema FRCM in FRP.
Kakšna so priporočila za preprečevanje kapilarnega dviga vlage in kaj se takrat zgodi v temeljnih zidovih?
Priporoča se izvedba kemične bariere, po navadi nekoliko nad ravnijo tal, ki bo preprečila pojav kapilarnega dviga in ustavila prehod vlage skupaj s škodljivimi solmi. S tem bistveno povečamo obstojnost sušilnega ometa, saj preprečimo odlaganje soli v pore. Za izdelavo kemične bariere uporabimo MAPESTOP na osnovi mikroemulzije, silana in siloksana, ki ga zmešamo z vodo in vbrizgamo v stene. Ali pa z uporabo nekoliko enostavnejše rešitve – MAPESTOP CREAM, gela na osnovi silana.
Po prekinitvi kapilarnega dviga vlage se preostala vlaga v temeljnih zidovih izsuši. Med sušenjem na površini sten in tudi v ometu nastanejo soli. Mapei je z dolgotrajnimi raziskavami in terenskimi testiranji razvil MAPEANTIQUE RINZAFFO, obrizg brez vsebnosti cementa, ki se ga nanese na celotno površino zidu v debelini pet milimetrov, z namenom preprečevanja vdora topnih soli v sušilne omete in zagotavljanja boljšega oprijema grobega ometa. Hkrati pa ohranja visoko stopnjo paroprepustnosti. Na obrizg se nanese sloj grobega brezcementnega ometa MAPEANTIQUE MC v minimalni debelini 20 mm in največ 30 mm v enem sloju. Nanos ometa poteka ročno, debelina pa se določa s predhodno narejenimi vodili. Na koncu površino izravnamo ali nahrapavimo. Kadar je potrebna večja debelina ometa, predhodno nanesenega sloja ne gladimo, da zagotovimo boljši oprijem naslednjega. Naslednji sloj nanašamo takoj, ko je prejšnji dovolj strjen. Če so na voljo kakovostni agregati ali če je v projektu
predvidena uporaba enakega agregata kot originalni, se lahko za pripravo malte za zidanje in omete uporabi posebno, specialno vezivo brez vsebnosti cementa MAPEANTIQUE LC.
