Poplava je zvrst naravne katastrofe, ki lahko prizadene številne prebivalce in poškoduje različne gradbene objekte. Poplave običajno povzročijo veliko škodo na gradbenih objektih, se pa le-ta razlikuje od objekta do objekta. V primeru močnih hudourniških voda, plazov …, so lahko objekti poškodovani tudi do te mere, da niso več primerni za bivanje. V primerih, ko pa so bili objekti “samo” poplavljeni, to običajno ne predstavlja večje nevarnosti z vidika njihove statične varnosti. Voda oz. kratkotrajno prekomerno navlaženje namreč v pogledu spremembe mehanskih lastnosti ne škodita osnovnim gradivom in vezivom, ki so običajno uporabljeni pri izvedbah nosilnih gradbenih konstrukcij na našem področju (beton, opečni in plinobetonski zidaki v povezavi s cementnimi in apneno cementnimi vezivnimi maltami, itd.).
Poplavitev objekta škodi predvsem nenosilnim elementom gradbenih konstrukcij, kot so klasični ometi, ki se običajno poškodujejo zaradi kristalizacijskih pritiskov vodotopnih soli, ki se v njih nabirajo v času sušenja. Še posebej so za njo dovzetne pregradne konstrukcije iz suho montažnih elementov, toplotno izolacijske obloge in konstrukcijski sklopi tlakov vključno z zaključnimi oblogami.
Izpostaviti je treba tudi higienski vidik, kajti voda ob poplavljenju s seboj praviloma prinese tudi umazanijo, ki se “zažre” v osnovno sestavo gradbenih elementov objekta in jo je velikokrat težko ali praktično nemogoče kakovostno odstraniti.
Na splošno velja, da je potrebno z obnovo gradbenih objektov pričeti čim prej. Pred pristopom k obnovi pa se je vsekakor zelo priporočljivo vsaj posvetovati s strokovnjakom, ki naj si, če je le mogoče, poškodbe oziroma posledice poplav tudi ogleda.
V nadaljevanju vam predstavljamo ''rešitve'' za sanacijo poplavljenih objektov.
Po poplavi je potrebno zalito in prepojeno talno konstrukcijo ali osušiti, kar je zahteven in dolgotrajen proces ali pa odstraniti in zamenjati z novo. V primeru sušenja, bodisi po naravni poti, ali pa prisilno z vpihovanjem je potrebno posebno pozornost nameniti nevidni nevarnosti – zajeti vodi na nivoju hidroizolacije.
Koliko časa je potrebno je nemogoče predvidevati, saj je površina prekrita s keramičnimi ploščicami, parketom oz LVT talno oblogo, ki delujejo kot pokrovka, zato priporočamo, da se vsi sloji odstranijo do obstoječe hidroizolacije oz. parne zapore ali nosilne konstrukcije.
Priprava podlage
V kolikor je obstoječa hidroizolacija oz.parna zapora nepoškodovana, je potrebno to površino le temeljito pomesti oz. bolje posesati.
Hidroizolacija
V kolikor pa je hidroizolacija oz.parna zapora poškodovana ali pa je sploh ni, nanesemo bitumenski temeljni premaz IDROPRIMER (Polyglass) in nanj vgradimo / privarimo hidroizolacijski trak na osnovi bitumna, ki je modificiran s polipropilenom in ojačan s tkanino iz poliestrskih vlaken PLANA P (Polyglass) debeline 4 mm. Ne pozabimo na vertikalne zavihke, ki morajo segati vsaj 10 cm nad višino tlaka. Po potrebi predhodno betonske površine s hitro-vezočo cementno malto PLANITOP RASA&RIPARA R4 pogladimo in izvedemo prehod na steno z zaokrožnico ali trikotno piramido.
Toplotna izolacija
Izvedemo po obodu zidov in morebitnih stebrov robne dilatacije z uporabo samolepilnih trakov MAPESILENT BAND R, katerim pred vgradnjo na hrbtni strani odstranimo zaščitno folijo. Vgradimo toplotne izolacijske plošče iz ekstrudiranega polistirena ustrezne debeline in na njih položimo ločilni sloj (PE folijo). V primeru vodnega vgradnje talnega gretja vgradimo sistemske plošče in izvedemo razvod po navodilih proizvajalca.
Hitrosušeči estrih
Izvedemo plavajoči estrih v debelini vsaj 4 cm. V ta namen uporabimo TOPCEM, normalno vezoče in hitro sušeče specialno hidravlično vezivo s kontroliranim krčenjem s preostanekom vlage po 4 dneh pod 2% CM. Pripravimo ga z agregatom zrnavosti od 0 do 8 mm in armiramo s pocinkano mrežo za estrihe (Ø 2 mm, okenca do 10x10 cm). Ob pravilni izbiri agregata, pravilnem razmerju voda/vezivo in ustreznih klimatskih pogojih je estrih že po 24 urah primeren za oblaganje s keramičnimi ploščicami, po 2 dneh z izdelki iz kamna in po 4 dneh s tesnimi in na vlago občutljivimi talnimi oblogami (tekstil, PVC, guma, parketi, ipd.). V primeru vgrajenega talnega gretja je pred nadaljevanjem del potrebno izvesti protokol talnega zagona!
Najprej izvedemo brušenje estriha, nato nanos veznega premaza Eco Prim PU 1K v enem sloju s porabo cca 250g/m2. Po 24 urah lahko pričnemo z lepljenjem gotovega parketa na pripravljeno podlago. Za lepljenje lahko uporabimo dvokomponentno epoksi poliuretansko lepilo Ultrabond P913 2K ali ekološko enokomponentno silansko lepilo Ultrabond Eco S948 1K.
Zgoraj navedene izdelke je potrebno vgraditi v skladu z navodili, ki so navedena v tehničnih listih za posamezne izdelke.
Položimo npr. oblogo iz keramičnih ploščic v hitro-vezoče cementno lepilo razreda C2FT v skladu s standardom SIST EN 12004, kot je ADESILEX P9 EXPRESS. Pri polaganju spoštujemo raster v estrihu izvedenih dilatacijskih reg. Zafugiramo ploščice z visoko zmogljivo, polimerno modificirano cementno maso razreda CG2 WA v skladu s standardom SIST EN 13888 za fuge širine od 2 do 20 mm, kot je ULTRACOLOR PLUS. Zatesnimo dilatacijske rege in stike s stenskimi elementi s čisto na bakterije in plesen odporno silikonsko tesnilno maso MAPESIL AC.
Zgoraj navedene izdelke je potrebno vgraditi v skladu z navodili, ki so navedena v tehničnih listih za posamezne izdelke.
Najprej izvedemo brušenje estriha, nato nanos disperzijskega premaza Primer G v enem sloju s porabo cca 150g/m2. Po osušitvi 2-4 urah lahko pričnemo z glajenjem estriha z izravnalno maso Ultraplan ECO. Za debelino 3 mm potrebujemo cca 4,8kg/m2. Po 24 urah lahko pričnemo z brušenjem izravnalne mase, sesanjem podlage ter lepljenjem vinilne talne obloge na disperzijsko lepilo, ojačano z vlakni Ultrabond ECO 4 LVT. Pri lepljenju vinilne talne obloge moramo biti na pozorni na klimatske pogoje, ki so določeni v tehničnih listih dobavitelja.
Zgoraj navedene izdelke je potrebno vgraditi v skladu z navodili, ki so navedena v tehničnih listih za posamezne izdelke.
Priprava podlage
Iz zidov, ki si bili v poplavah zaliti z vodo je potrebno najprej odstraniti poškodovane in prepojene omete. Omete je potrebno odstraniti do osnovnega zidu, v višini vsaj 30 cm nad nivojem zalitja. V kolikor so bili ometi zaradi kapilarne vlage delno poškodovani že pred poplavo je le te potrebno odstraniti vsaj 50 cm nad vidno vlago. Odstranjevanje ometov se izvede po mehanskem postopku z uporabo električnih udarnih kladiv. Pred nadgradnjo je potrebno površino zidov temeljito očistiti, v kolikor je mogoče oprati v vodo, z nizkim pritiskom. Pred nadgradnjo se morajo zidovi kar se da najbolje posušiti, zato je priporočljivo, da z vgradnjo novih sušilnih ometov počakate vsaj teden dni. Pred nadgradnjo morajo biti zidovi čisti ter omočeni z vodo.
Izvedba izsuševalnega ometa
Na očiščene zidove sledi izvedba izsuševalnega ometa. Za izvedbo izsuševalnega ometa se uporabi na soli odporna, za uporabo pripravljena malta POROMAP DEUMIDIFICANTE. Poromap dumidificante je potrebno zmešati z vodo v običajnih gradbenih mešalcih. Na podlago se malto lahko nanaša po ročnem postopku z ometavanjem z zidarskimi žlicami ali pa po strojnem postopku. Minimalna debelina ometa naj bo 20 mm. V kolikor vam je površina ometa PoroMapa-a Deumidificante pregroba jo lahko obdelate s fino malto POROMAP FINITURA CIVILE.
Zaključna obdelava izsuševalnih ometov
Pred nanašanjem barv vedno počakajte, da se omet v celoti posuši. Za barvanje izsuševalnih ometov uporabite visoko paro prepustne barve na osnovi Silanov in Siloksanov , kot sta Silexcolor ali Silancolor barvo po obdelavi površine z ustreznim temeljnim premazom. V primeru, da ometov ne boste obdelali s tankoslojnimi zaključnimi ometi ali jih barvali, še posebej, če bodo izpostavljeni vremenskim vplivom, jih lahko zaščitite s prozorno, vodoodbojno zaščito na osnovi siloksana v topilu Antipluviol S ali uporabo Antipluviol-a W na osnovi siloksana v vodni disperziji.
Ostanite v stiku z namiTukaj se lahko naročite na Mapei novičnik in prejemate naše novice
